Sestavine

Meso
Meso je užitno živalsko tkivo, ki predstavlja hrano drugim organizmom. Organizmom, ki se prehranjujejo pretežno z mesom, pravimo mesojedi, tistim, katerim predstavlja samo del hranil, pa vsejedi. Med slednje spada tudi človek. Če meso uporabimo za človeško hrano, mora biti predhodno pregledano. 


Strogo gledano je meso samo živalsko tkivo, ki se nahaja med kostmi in kožo.V Evropi najbolj pogosto uporabljamo govedino, svinjino, perutnino in ribe.

Testenine

Testenine so glavna italijanska jed oziroma sestavina jedi iz testa. So ena od bistvenih sestavin italijanske kuhinje.Osnovne vrste testenin izhajajo iz Italije, čeprav je živilska industrija dodala mnogo novosti. Že v 12. stoletju je Al-Idrisi pisal, da na Siciliji kuhajo niti iz pšenice, ki jih radi jedo tako muslimani kot kristjani. Italijanske testenine, natančneje pasta alimentari, se delijo v dva glavna tipa: industrijsko izdelane testenine iz moke in vode ali tudi suhe testenine, ki si jim pravi pasta secca in sveže testenine, narejene iz moke in jajc, ki jim pravijo pasta all'uovo, ali tudi pasta fatta in casa, doma narejene testenine.

Danes obstaja v Italiji zelo malo tradicionalnih izdelovalcev testenin (pastifici), ki izdelujejo sveže testenine, večina izdelkov je narejenih industrijsko. Pasta secca nastane iz prožnega testa iz moke, vode in soli, ki ga nato zrežejo, stisnejo ali modelirajo v vrsto oblik, velikosti in vzorcev, med njimi v cevke, trakce, spirale, luske, obročke in kolesca. Razen za makarone (dolgi, votli) in špagete (zelo dolgi, tenki, polni) se praviloma uporabljajo italijanska imena. Nekatere pogostejše vrste testenin so prikazane na slikah in deloma tudi v tekstu z imeni v italijanščini.


Za izdelavo testenin se uporablja koka iz trde, prosojne pšenice (Triticum durum). Trda pšenica daje fino ostro moko, ki je obstojnejša kot krušna moka. Če to moko zmešajo z vodo v testo, se naredi »pasta«, ki se lahko posuši in poljubno dolgo shranjuje.
V 15. stoletju so bile v nekaterih delih Italije testenine znane kot vermicelli (črvički ali zelo tanki špageti), na Siciliji pa kot maccheroni. Zdaj so makaroni splošno ime za dolge votle testenine z debelo steno. V današnjem času je znanih okoli šeststo različnih vrst in oblik testenin. Italijani, ki so kuharski umetniki so ugotovili, da so nekatere oblike testenin zelo primerne kot priloga določenim omakam, druge oblike pa za peko v peči in za nadeve.

Zelenjava


Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani. Definicija zelenjave nima znanstvene veljave in je do neke mere poljubna in subjektivna. Vsi deli zeliščnih rastlin (tudi trave) s katerimi se ljudje hranijo, se na splošno smatrajo kot zelenjava. Pogosto uvrščajo med zelenjavo tudi gobe, čeprav le te pripadajo svojemu kraljestvu. Čeprav je veliko izjem, je na splošno zelenjava okusna in ni sladka. Oreščke, zrna in zelišča običajno ne štejemo med zelenjavo. Zelenjava vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, nekaj pa tudi vitaminov in mineralov. Poznamo tudi ljudi vegetarijance, ki se prehranjujejo izključno samo z zelenjavo.

Začimbe

Začimba je snov, ki zaradi svoje naravne vsebine da jedem okus in vonj. Začimbe so največkrat deli rastlin: posušeni ali sveži listi, cvetovi, jagode in korenine. V prehrani imajo važno vlogo, saj z njimi spreminjamo in dopolnjujemo okus in vonj jedi ter spodbujamo tek in prebavo. Začimbe so v srednjem veku in začetku novega veka imele tako pomembno gospodarsko in politično vlogo, kot jo ima danes nafta. Niso se uporabljale samo za začinjanje, ampak tudi za konzerviranje jedi. Danes so najdražje začimbe žafran, vanilija in kardamom.