Moje malo veselje je množično gledanje kuharskih TV oddaj. Čudo interneta je omogočilo, da redno spremljam cel kup oddaj, ki jih naši ne kupijo. In glej ga zlomka! Vsake toliko se kak recept zasidra globoko v spomin. Celo toliko, da ga uporabim pri svoji kuhariji. Ne dvomim, da se identičen proces sproži tudi v glavah družine Vale-Novak-Smej. Po toliko prebranih, prevedenih in izdanih knjigah (v lastni založbi) se takšna zadeva pač zgodi. Enkrat, mogoče dvakrat, ni panike :)
Kaj pa, če se zadeva ponavlja? OK, nekateri recepti so stvar tradicije in ni kaj dosti spreminjanja. Tipičen primer je italijanska kuharija, ki ne bi mogla biti enostavnejša. Vrhunske sestavine in malo kompliciranja, za razliko od Francozov :)
Skratka, identičen recept za vanilijeve kolačke je v svojih oddaji Nigella Feasts pokazala Nigella Lawson. Istoimenska oddaja se je na malih zaslonih pojavila leta 2006, pri nas je RTV SLO v okviru oddaje Tistega lepega popoldneva predvajala le Nigella Bites. Knjige žal nimamo, drugače bi ti servirali še številko strani s katere je recept prekopiran. Ljubezen skozi želodec se je na malih zaslonih in knjižnih policah pojavila leta 2009. Naključje?
Založba Vale Novak je leta 2009 izdala eno Nigellinih knjig, kar potrjuje, da njeno kuharijo zagotovo poznajo. Nigella Bites je prevedel Anžej Dežan, slovenski naslov pa je Kuhajmo z Nigello. Točno v tej knjigi smo odkrili še en recept, ki je izdan v knjigi Ljubezen skozi želodec 2. Več o tem prihodnjič ...
Kaj je pravzaprav moj problem? Luka nima nobenih težav z navajanjem, da je določen recept ukradel/priredil po receptih veleslavnih mojstrov kot sta npr. Mario Batali ali Heston Blumenthal. Obadva sodita med najboljše svetovne chefe. Nigella po drugi strani slovi po bližnjicah in simpl kuhanju. Večkrat poudari, da ni šolana chefica in ji je kuhanje gušt. Zakaj torej pri njenih receptih, ki zaidejo na strani LSŽ, ni navedeno avtorstvo? Tega odgovora pa nimam :)
Se nadaljuje ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar